Lesna biomasa: ogrevanje z okolju prijaznim virom energije

Trenutna strma podražitev energentov nas je verjetno vse presenetila. S podražitvami se je posledično že pred poletjem povečalo zanimanje za različne načine ogrevanja. Investitorji iščejo cenovno ugodno in varčno ogrevanje, obenem pa se v želji po zanesljivem ogrevanju in neodvisnosti od drugih tujih energentov številni odločijo za ogrevanje na lesno biomaso.

V Sloveniji se največ gospodinjstev že tradicionalno ogreva na lesno biomaso. Med najbolj pogostimi viri energije (olje, plin, lesna biomasa, elektrika) je ravno ta način tisti, ki dosega največji delež, saj se več kot 30 % gospodinjstev ogreva na lesno biomaso.

Če so v preteklih letih in še v začetku letošnjega leta prevladovale investicije v peči na pelete, so se razmere že pred letošnjim poletjem bistveno spremenile. Zaradi energetske krize, strahu pred visokimi cenami električne energije ter pomanjkanjem zemeljskega plina, so se cene pelet drastično povišale. Glede na lansko leto so se namreč cene na tono pelet skoraj potrojile. Polega tega pa so se pojavile tudi večje motnje v dobavi tega energenta.

Tako je v ospredje stopilo ogrevanje na drva, torej energetski vir iz lesne biomase, ki je enostavno dobavljiv in ga imamo v domačem okolju. Čeprav so se tudi cene drv v letu 2022 bistveno povišale, je po številnih primerjavah ogrevanje na drva še vedno najcenejše.

Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, gozdovi pa pokrivajo približno 60 % njene površine. Imamo več kot 400 tisoč lastnikov gozdov in praktično skoraj vsak slovenski kraj leži v bližini gozda. Slovenci smo torej tesno povezani z gozdom. Letno porabimo zgolj 43 % lesnega prirastka, zato je Slovenija idealna za ogrevanje z lesno biomaso in s tem stabilno ter učinkovito energetsko oskrbo.

Skočite na temo:

• Kaj je lesna biomasa?
• Polena
• Ogrevanje s poleni: peči na drva
• Peleti
• Ogrevanje s peleti: peči na pelete
• Sekanci
• Ogrevanje s sekanci: peči na sekance
• Briketi
• Ogrevanje z briketi

Kaj je lesna biomasa?

Lesna biomasa prihaja iz lesne predelovalne industrije in gozdarstva. Med lesno biomaso štejemo veje, lubje, korenine dreves, listje, olesenele grmovnice in okrogli les. To je najpogostejša oblika biomase, ki jo lahko obnavljamo z novimi nasadi gozdov. Zaradi tega jo štejemo med obnovljive vire, dokler je posajenih dovolj novih dreves. S tem je lesna biomasa emisijsko nevtralna – ne prispeva k zvišanju ogljikovega dioksida.

Štiri osnovne oblike lesne biomase so:

• polena
• peleti
• sekanci
• briketi

Med seboj se razlikujejo po dimenzijah in sestavi. Oblikovani so za sodobne peči, ki so prilagojene uporabi posamezne oblike lesne biomase. Z namenom, da se zagotovi kakovostno in do okolja prijazno ogrevanje objektov z lesno biomaso, so se s strani Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN) uveljavili tudi evropski standardi, ki opredeljujejo kakovost lesnih peletov, sekancev, briketov in drv.

Les je torej obnovljiv, domač energetski vir, zato igra pomembno vlogo v segmentu ogrevanja naših domov in objektov.

Polena - tradicionalna oblika lesne biomase

Polena so najbolj klasična oblika lesne biomase. So cenovno ugodna, tradicionalna oblika lesnega kuriva s sorazmerno visokim izkoristkom delovanja.

Polena pridobivamo z žaganjem in cepljenjem dreves, hlodovina pa mora biti zdrava in pravilno presušena. Njihova običajna dolžina je nekje od 25 do 50 cm. Uporabljamo jih v pečeh na drva in kaminih, kamor jih vnašamo ročno.

Polena morajo biti pravilno sušena na zunanjem zraku, kar traja do dve leti. Delež vlage v polenih ne sme presegati 20 %. Pravilno sušena polena bodo bolje ogrevala in hkrati pustila manj kot 5 % pepela pri izgorevanju. Obenem bodo ob gorenju sproščala bistveno manj škodljivih izpustov, ki sicer onesnažujejo zrak, ’pacajo’ dimnike in peči ter ogrožajo naše zdravje. 

Ogrevanje s poleni: peči na drva

Čeprav so se tudi drva letos podražila, ta ostajajo še vedno najcenejši energent za ogrevanje. Če razmišljate o zamenjavi peči, si oglejte uplinjevalne peči na polena.

Z zamenjavo stare peči na drva z novo uplinjevalno pečjo pridobite učinkovitejše zgorevanje in precej višje izkoristke. To pa pomeni tudi bistven prihranek pri porabi polen. Kurišče je večje, ostanek pepela je manjši, drva pa je potrebno v povprečju nalagati samo enkrat dnevno ali pa še to ne.

Prikaz rokovanja s kotlom na polena v primeru avtomatskega vžiga:

Uplinjevalne peči na drva so še posebej primerne za ogrevanje slabše izoliranih stavb, ki imajo vgrajene radiatorje ali pa kombinacijo radiatorjev in talnega gretja. Zahtevajo dovolj velik prostor za kotel oz. peč, zalogovnik za vodo in skladiščenje polen. Med vzdrževanje spada odstranjevanje pepela in čiščenje kurilne površine.

Peči na to vrsto lesne biomase ponujajo cenovno ugodno, varčno in zanesljivo ogrevanje. Imajo dolgo življenjsko dobo, hkrati pa potrebujejo vse manj vzdrževanja. Udobje ogrevanja s sodobno pečjo na drva se je namreč zelo povišalo. Če se odločate za ogrevanje s pečjo na drva, preverite možnosti subvencije ali kredita Eko sklada.

Uplinjevalne peči na drva je mogoče kombinirati z drugimi napravami za ogrevanje, kot so toplotne črpalke za sanitarno vodo, ogrevalne toplotne črpalke, solarni sistemi in peči na pelete.

Oglejte si ponudbo peči na drva

Peleti - valjasti stiskanci iz žagovine

Peleti so valjasti stiskanci iz žagovine. Dolgi so 6 cm, njihov premer pa znaša 0,6 cm.

To lesno biomaso izdelamo s stiskanjem suhega lesnega žaganja, prahu, oblancev in drugih čistih lesnih ostankov lesa velike energijske vrednosti. Sem spada sušen les, predvsem dreves smreke, jelke, bora in macesna, to je t. i. mehki les. V manjši meri pa se uporablja tudi les dreves, kot so bukev, hrast, jesen, topol, lipa, gaber in drugi.

Peleti se izdelajo brez organskih dodatkov, s čimer preprečimo nastajanje žlindre pri zgorevanju. Ta lahko povzroča okvare pri delovanju peči. Stiskanje pretvori približno 7 m³ lesnih ostankov v 1 m³ peletov.

Torej z namenom, da peleti zagotavljajo optimalno ogrevanje in zdravju neškodljivo izgorevanje, mora ta lesna biomasa biti ustrezne kakovosti. Zaradi tega so v veljavi standardi – najbolj poznana sta DINplus in ENplus, ki pelete razvrščajo v tri kakovostne razrede: A1, A2 in B.

Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije letno preverja kakovost peletov na trgu in hkrati svetuje, da so za uporabo v gospodinjstvih primerni le peleti kakovostnih razredov A1 in A2.

Ta tip lesne biomase ima visoko energijsko vrednost, hkrati pa je enostaven za transport in uporabo. Pelete doziramo v peči na pelete, kamor jih lahko dostavljamo povsem avtomatizirano, s pomočjo posebnih transportnih sistemov. Tako je ogrevanje na pelete izredno udobno in enostavno, tako kot pri ogrevanju na plin ali kurilno olje.

Ogrevanje s peleti: peči na pelete

Vgradnja peči na pelete je primerna tako za ogrevanje starejših stavb kot tudi za energetsko manj potratne objekte. Če imate hišo, ki je srednje ali pa zelo energijsko potratna oz. slabo izolirana, je peč na pelete odlična izbira.

Ena izmed glavnih prednosti peči na pelete je možnost popolnoma avtomatskega sistema ogrevanja, kar v praksi pomeni visoko udobje ogrevanja brez dnevnih opravil v kotlovnici. Peleti so ekološki oz. obnovljivi vir goriva, peči za ta tip lesne biomase pa so varčne pri porabi z energijo. Zaradi vsega naštetega, sodobne peči na pelete v kurilnicah velikokrat nadomestijo starejše modele peči na olje, kar rezultira tudi v več deset odstotnih prihrankih pri ogrevanju.

Sodobne peči na pelete imajo tudi nekaj zahtev. Zagotoviti je treba suh prostor za skladiščenje pelet, dimnik in ločen zajem zunanjega zraka. Tu običajno ne potrebujemo zalogovnika vode, kot ga potrebujemo pri pečeh na drva.

Najboljše modeli peči vam lahko omogočijo:

• popolnoma avtomatsko delovanje peči,
• popolnoma avtomatsko dovajanje pelet v kotel s pomočjo sesalnega sistema,
• samodejno čiščenje površin in odstranjevanje pepela,
• kondenzacijsko tehnologijo,
• enostavno upravljanje na daljavo.

Oglejte si ponudbo peči na pelete

Sekanci - sekani kosi lesa

Sekanci so izdelani iz sesekanega in mletega lesa iglavcev in listavcev. Njihova velikost je odvisna od peči na sekance oz. njene dozirne naprave, običajno pa njihova dolžina znaša nekje med 1 do 5 cm. Kakovost te lesne biomase je odvisna od uporabljenega sesekanega lesa in tehnologije izdelave.

Optimalna vlaga sekancev je 10–30 %. Prevelika vsebnost vlage povzroči manjši izkoristek pri ogrevanju, saj se delež energije porabi za izparevanje vode.

Podobno kot pri polenih gre tudi pri sekancih za obnovljiv vir lesne biomase iz domačega okolja. Sekanci so najcenejše gorivo med vsemi energenti in obenem omogočajo neodvisnost od tujih energentov. Lastniki gozdov pa lahko svojo toploto posekajo kar sami in si s tem zagotovijo domače, obnovljivo in ekološko gorivo.

Ogrevanje s sekanci: peči na sekance

V tujini in vse bolj tudi v Sloveniji se sekanci uporabljajo za ogrevanje individualnih hiš, večstanovanjskih stavb, javnih objektov (šole, vrtci, zdravstveni domovi …), industrijskih objektov itd. Ta vrsta lesne biomase se koristi tudi za soproizvodnjo toplote in električne energije v toplarnah.

Uporaba lesnih sekancev sega tudi v hortikulturo kot sredstvo za zatiranje plevela in preprečevanje erozije.

Peči na sekance so danes priljubljene predvsem zunaj mestnih naselij za ogrevanje večjih hiš s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, kmetijami, poslovnimi stavbami in drugimi večjimi objekti. Sodobni kotli na sekance omogočajo povsem avtomatsko ogrevanje, ki je izjemno učinkovito, delovanje naprave pa je tiho.

Investicija v peč na sekance je v primerjavi z drugimi najvišja, vendar je zaradi večje površine ogrevanja ter samodejnega delovanja in udobja, ki ga zagotavlja, vredna višjega vložka. Pojasniti je treba, da se investicija v tovrstno ogrevanje hitreje povrne predvsem pri objektih, ki potrebujejo večjo ogrevalno moč. Torej, večja kot je potreba po ogrevalni moči, konkurenčnejše je ogrevanje na sekance v primerjavi z drugimi načini ogrevanja.

Najbolj tehnološko dovršene naprave se lahko pohvalijo z opcijami, kot so:

• sistem uplinjevalnega zgorevanja,
• izjemno nizkimi emisijami prašnih delcev,
• visokih prihrankih električne energije pri vžiganju,
• odličnim transportnim sistemom in natančnim sistemom dovajanja sekancev v kotel,
• on-line povezavo s servisnimi storitvami.

Za ta tip ogrevanja je treba poskrbeti za suh prostor, primeren za skladiščenje sekancev, ustrezen dimnik, dovod zraka in zalogovnik vode primerne velikosti.

Oglejte si ponudbo peči na sekance

Briketi - stisnjeni ostanki lesa

Tudi briketi spadajo v lesno biomaso, ki se izdela s stiskanjem ostankov listavcev in iglavcev, kot so lubje, lesni prah, oblanci in žaganje. Teh ostankov je na pretek na lesnih žagah. Njihova energijska vrednost je odvisna od uporabljenega lesa. Lahko jih uporabljamo kot dopolnilo drvom.

Najdemo jih v različnih oblikah, največkrat pa so valjasti, dolžine do 40 cm in s premerom 2–12 cm.

Ogrevanje z briketi: dodatek k drvom

Briketi so tako kot polena primerni za uporabo v kuriščih, kot so kamini, kotli na polena in lončene peči, ki jih polnimo ročno. Z mešanimi briketi lahko delno nadomestimo drva oz. jih uporabljamo kot dodatek k drvom. Količina nastalega pepela pri zgorevanju je majhna.